Kategorija: Komentarji Mon, 27 Mar 2017 06:00:00 +0200 Marčni podpis 68,3-milijonske pogodbe za dve od treh faz prenosa izrabljenega jedrskega goriva iz bazena z vodo v varnejše pasivne suhe zabojnike – tretja faza ob koncu obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (Nek) bo stala še nekaj deset milijonov evrov – se je zgodil mimo radarjev slovenske javnosti. Začasna rešitev za izrabljeno gorivo, ki se dokončno odlaga na vsaj 60 let v prihodnost, za dnevno politiko ni dovolj aktualna. Ne glede na to, da je gama sevanje goriva precej nevarnejše od nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki bodo svoje odlagališče dobili leta 2021, in da je prav izpad hlajenja bazena z izrabljenim gorivom povzročil radioaktivno nesrečo v Fukušimi. Za državo, ki že osem let zamuja s sprejetjem energetske strategije – Nek zapreti, ohraniti ali zgraditi Nek 2? – in novelacijo ... delo več »