Kategorija: Blogi Wed, 28 Jun 2017 12:00:00 +0200 Proti koncu pomladi 2003 so se na poljanski gimnaziji, kjer sem ravno zaključeval svoj drugi mandat profesorja filozofije, dogajale čudne reči. Med glavnim odmorom se je − tako kot vsa leta prej − čez Poljansko cesto usula reka dijakov: od šole do najbližje trgovine oziroma kafiča, legendarnega Činkoleta. In ker je odmor vedno prekratek, so dijaki praviloma izbirali najkrajšo pot; pot, ki je ignorirala prehod za pešce; pot, po kateri sem na kavo in cigareto kot dijak te iste cenjene izobraževalne institucije bezljal že desetletje prej in ki so jo kot najkrajšo in najbolj logično gotovo izbirali tudi tisti pred nami. Tradicija ima moč naravnega zakona, in ko se ljudje na nekaj navadimo, nas je − podobno kot živali, vajene poti do napajališča − težko ustaviti. A prav takšno nalogo si je ... delo več »