Državni filmi so pod levimi vladami postali predvidljivi kot ameriške nizkoproračunske grozljivke. Če je v zadnjih mogoče vnaprej predvideti vrstni red umiranja – najprej arogantneži in navijačice, potem debeli in grdi, nato črnci in geji in na koncu še partner sijočega primerka genetske popolnosti, ki edina preživi masaker; je mogoče v domačih filmih miže uganiti naravo glavnih likov. Lik priseljenskega angela ali migranta nima nobene napake, le velike težave s svojo (večinoma ruralno!) okolico. Nasprotni lik zlega podjetnika ima prav vse napake in je tesno povezan z nacionalistično, korumpirano politiko ter nadleguje neodločno dekle glavnega junaka. Ta pa praviloma pripada "akademskemu proletariatu", ker se je nekoč srčno odločil za enega izmed manj perspektivnih družboslovnih študijev in je odtlej večna žrtev sistema. siol več »